Moje terapije se posebne v tem, ker v program poleg otroka vključim tudi enega od staršev. Zakaj je to dobro? Ne vem, če ste že kdaj razmišljali, ampak otrokov prvi in hkrati največji hipnotizerji v življenju so ravno starši.
PRVI PRIMER: MAMICA in 5-LETNI SIN
Na terapijo mamica pripelje sina, ki naj bi bil izjemno neroden, želita pa delati na povečanju samozavesti, da ga pri telesni vzgoji ne bi zbadali. Med pogovorom se izkaže, da mamica ne da bi se zavedala, torej podzavestno, v določenih situacijah uporablja negativne sugestije. POZOR: to ni mamica z napako. Je zelo odgovorna in zabavna, simpatična ženska. Določene situacije v njej sprožijo t.i. program, ki ga je prevzela od svojih staršev.
“Pazi, da spet ne padeš.”, “Ne tako hitro!”
Ker otrokova podzavest sliši samo “PADEŠ” in “HITRO”, otrok dejansko pade. Potem mamica vse skupaj dobro utrdi še z: “Sem ti rekla, da glej! Vsakič ista pesem!” Padanje postane ponavljajoče se dejanje in mamica tudi vsem prijateljicam razlaga o otrokovem padanju. Na ta način se mreža širi in otrok se kot muha ujame vanjo. Prijateljice kmalu opazijo, da se otrok res velikokrat spotakne in o tem debatirajo z mamico, seveda pred otrokom. Le-ta je nase že nalepil etiketo NERODEN, ki jo znajo razbrati tudi njegovi sošolci. S to etiketo se bo spopadal celo “nerodno” življenje.
Z mamico delava na sugestijah, ki jih obračava v pozitivne. “Nič hudega, hitro se poberi in gremo naprej.”, “Ko si pazljiv, ti super uspe.” Besedo NERODEN zamenjava s SPRETEN, PAZLJIV, DOBER, ki jih mamica uporablja v novem kontekstu. Vse to se seveda dogaja v stanju popolne sproščenosti mamice, ko dostopam do njene podzavesti. Počasi se podzavest privaja na nov vzorec, ki se bo širil tudi do drugih ljudi. Čez čas bo etiketo NERODEN, ki jo vidi na svojem sinu, zamenjala s svojo najljubšo pozitivno.
Če je potrebno in je mamica ZA, pogledava tudi v njeno preteklost, zakaj tak vzorec sploh ima in ga razrešiva.
Ko “rešim” mamo, začnem delati z otrokom. Kombiniram igro in terapijo, seveda odvisno od otrokove starosti. Otroci hitro padejo v stanje popolne sproščenosti, ki je moje delovno področje. Skozi pozitivne sugestije o otrokovih sposobnostih, o tem, da ZMORE, prideva do zamenjave programa v podzavesti. Ko otrok prvič “sproba” svoj novi koncept v praksi, ga vsak uspeh opogumi in mu vliva več in več samozavesti.
DRUGI PRIMER: MAMA in 22-LETNA HČI
Mama je zaskrbljena zaradi odrasle hčere, ki ne najde miru v življenju. Pustila je študij, potuje, pa vendar tudi po potovanjih ni tistega notranjega zadoščenja. S partnerji se razhaja, seli se iz stanovanja v stanovanje … Hči privoli v terapijo, saj ima tudi sama dovolj “življenja v zraku”, kot se sama izrazi. Sama terapija, ko dostopam najprej do mamine, potem hčerine podzavesti, pokaže, da je njun odnos res trden, prijateljski. Problem je v DOGODKU.
Ko je bila hči še majhna, je oče čez noč zapustil mamo, ker se je zapletel z drugo žensko. Mama in hči sta se v letih samote sicer povezali, v podzavesti pa je ostal dogodek – prazno stanovanje brez očetovih športnih rekvizitov, stene, ki so odmevale, in prazna garaža. Gotovost je zamenjala negotovost, vzorec iskanja, bežanja … Med samo terapijo se raztaplja groza ob dogodku, raztapljajo se zamere do očeta, hči se rojeva v žensko, ki bo odgovorno, a sproščeno poprijela za življenje.
TRETJI PRIMER: OČE in ?
V zadregi sem, ker ga nimam. Rada bi pisala o odnosu oče-otrok, pa k meni na tovrstno terapijo še noben oče ni pripeljal otroka. Dobila sem vprašanja za drobne nasvete po e-pošti, to pa je tudi vse. Razmišljam o fenomenu, zakaj vedno mama … Kje so/ste očetje? Poročeni, neporočeni, razvezani, vdovci … Če sem koga izpustila, vabljen, da se oglasi. Naj povem samo to, da ste otroku trden steber, zgled, moška energija je popolnoma drugačna od ženske, ki je mnogokrat v svoji mehkobi preveč popustljiva.
So mame zavladale svetu in ni več ravnovesja? In ključno vprašanje – kdaj in zakaj je moški to dopustil?
Tovarna lepe prihodnosti. Hipnoterapija. 